Prostočasnik št 45 – Jesen 2017

Nadarjenost

(Uvodnik)

“Tale bo prava umetnica,” pogosto razpredajo starši, ko se pogovarjajo o svojem ali kakšnem drugem otroku, ki kaže smisel za umetnost. Otrokom v najzgodnejših letih daje krila domišljija, so spontani in nimajo težav z nelagodjem, ko kažejo svoja dela drugim. Za vsako stvar imajo razlago, pa naj je še tako nenavadna.

Z odraščanjem in vplivom okolice na naše življenje počasi pozabljamo na svojo nadarjenost in jo puščamo, da ostaja nekje v ozadju. Časa za ustvarjanje in razvijanje umetniškega talenta je vse manj, s časom pa ta počasi zamre.

V Novi zavezi je prilika o bogatašu, ki se je odpravljal na pot in je svojim trem služabnikom zaupal denar − talente. Prvi služabnik prejme pet talentov, drugi tri in zadnji enega. Prvi služabnik začne nemudoma izkoriščati talente in v kratkem času podvoji lastnikov vložek. Enako stori tudi drugi služabnik, tretji pa se ustraši bremena odgovornosti in svoj talent zakoplje v zemljo.

Ko se bogataš vrne, mu morajo služabniki poročati, kaj so počeli. Služabnika, ki sta svoje talente podvojila, pohvali za trud. Ker sta bila tako uspešna, sta deležna gospodarjeve sreče.

Tretji služabnik pove gospodarju, da se je bal tveganja in je svoj talent zakopal v zemljo, da se mu ne bi kaj zgodilo. To, da bedak ni zmogel niti toliko zdrave pameti, da bi dal talent v banko in bi lahko dobil vsaj obresti, gospodarja tako razjezi, da mu talent vzame in ga da najuspešnejšemu služabniku. Previdnega služabnika vržejo ven v temo, kjer joče in škripa z zobmi. Upravičeno, saj zelo boli, če drugi nočejo vlagati vate. Še hujše in neznosnejše pa je, če sam ne verjameš vase.

Služabnik, ki je svoj talent zakopal, se nam smili. Več kot razumni sem nam zdijo njegovi previdni in varovalni ukrepi. Gospodar, ki vrže reveža v temo le zato, ker ni želel tvegati, izpade surovež.

Se vam zdi znano? Večina med nami se izogne tveganju, ker je po eni strani to tudi najudobnejše.

Pred dobrim mesecem, ko je bila naša hiša polna prijateljev mojega moža, me je presenetil približno 30-letni fant. Iz torbe je potegnil risalni blok in vsem neskončno samozavestno začel razkazovati risbe v njem. Ekonomist po poklicu, ki si je vedno želel risati, se je pred mesecem odločil, da bo to tudi storil. Blok je bil že skoraj poln: risbe s svinčnikom, barvicami, vodenkami. Kakšne so bile? To sploh ni pomembno. Veste, kaj sem v njem videla tisti trenutek? Pogumnega junaka! To, da se je lotil dela, je pomembno, a še pomembneje je, da si je upal svoja dela pokazati.

Mnogi zapravljamo svojo nadarjenost. Potlačimo jo v sebi ali pa, kar je še huje, se primerjamo z drugimi. Bojimo se narediti pomembni korak in tvegati, da bi jo znova priklicali. Skrbijo nas kritike in se počutimo nelagodno ob misli, da bi svoja dela pokazali drugim.

Če nismo razvili svojega talenta ali ga zakopali globoko v sebi in se tega zavedamo, ravnajmo drugače pri svojih otrocih. Spodbujajmo jih in jim omogočimo, da se odprejo, da živijo bogato, globoko in strastno. Prepričana sem, da bomo ob tem in skupaj z njimi tudi sami ponovni zbrali pogum, poizkusili vzpodbuditi davno pozabljeno strast in si upali tvegati.

Kajti, dragi moji: življenje brez tveganja je namreč najbolj tvegana odločitev, kar jih lahko sprejmemo.

Rada Kos
Urednica

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Blog at WordPress.com.

Navzgor ↑